stands

rahlo zamorjeno se je sprehajala po ulici in si ogledovala stojnice, občasno tudi pristopila h kakšni in si ogledala stvari, pa vendar ni zdržala več kot minuto pri vsaki. še sama ni vedla zakaj je take volje, vedla je samo, da ji grejo te študenti že pošteno na živce in je razmišljala da bi požgala otok. sama pri sebi se je rahlo zasmejala ob tej misli "požgati otok" hah sliši se smešno. ravno si je ogledovala neke zapestnice, ko sta dve študentki pristopili k stojnici in že je njena dobra volja izginila. teh še posebno ni prenesla; majice tako ozke, da ožje ne bi mogle biti, na obrazu na tone ličil in krila tako kratka, da komaj kaj pokrijejo. "saj bi bilo vseeno če jih zamenjajo s pasovi" si je mislila, zmajala z glavo in se odpravila stran od te stojnice.
ko ni več zdržala, je iz žepa potegnila telefon in poklicala steph. "ja.. prideš? ja tukaj pri stojnicah.. prosim, umiram. hvala, vidva se" in že je bil telefon pospravljen nazaj v žep, ruby pa se je usedla na neko kamnito steno in opazovala ljudi. preveč jih je. kot nek mini new york. včasih je bil otok tako miren in ljudi ni bilo nikoli preveč, sedaj pa se ne moreš niti obrniti, ne da bi se s tem skoraj zaletel v nekoga. zavzdihnila je in prekrižala svoje noge, tako da je sedela po turško.

tag: stephanie | outfit: here | words: 249 | notes: seriously, i suck :/