register log in
popis aktivnosti
čez teden se bo na našem forumu izvajal popis aktivnosti! trajal bo točno en teden in vsak, ki se ne bo javil v temi bo izključen iz svoje skupine, face claim in pa služba pa bosta izbrisana iz teme, zato da naredimo prostora za druge. seveda pa to ne pomeni, da se ne morete na novo prijaviti.



 




Share | 
 

 mc cafe

Go down 
AvtorSporočilo
james devereaux
i'm a dreamer,
i'm a dreamer,
avatar

PRISPEVKI : 262
JOIN DATE : 04/06/2013
AGE : 27

ObjavljaNaslov sporočila: mc cafe   Pet Jun 21, 2013 2:05 pm

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
kara moore

avatar

PRISPEVKI : 15
JOIN DATE : 05/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   Sob Jul 06, 2013 5:57 pm

tag; ian

kljub velikim, jasnim opozorilom, da je govorjenje, hranjenje in pitje v knjižnici prepovedano, se je ta spremenila v pravi živalski vrt, od kar je knjižničarka šla na porodniški dopust, njenim zamenjavam pa je bilo popolnoma vseeno kaj kdo počne. velika pridobitev za vse svobodne umetnik, katerim je šola zadnja skrb, vendar pa nočna mora za tiste, ki so se dejansko morali učit. in med slednje je spadala tudi kara. ob takih trenutkih je v mislih oklofutala samo sebe, ker se je odločila za študij medicine. mnogo raje bi v svoji sobi ustvarjala abstraktne skulpture, kot pa da se zafrkava in na pamet uči neke latinske izraze. glasno je zavzdihnila, pobrala liste in knjige, ki so ležali raztreseni po celi mizi in se iz knjižnice pobrala z izrazom na obrazu, za katerega je upala, da izkazuje ogorčenje in srd.

ko je končno obupala nad akademijo, se je preselila ven, na ulico. plan je bil, da bo, udobno zvita na neudobni klopi brala in poskušala čim bolj izkoristiti dan, vendar sreča preprosto ni bila na njeni strani. namesto, da bi se lepo na toplem prebijala skozi mučna poglavja nepraktičnega učbenika za nevrokirurgijo, je iskala prostor kamor bi se lahko zatekla pred nenadno ploho. če izvzamemo neenakomerno pokanje dežnih kapljic, ki so padale po njeni jakni in udarjanje njenih pet ob moker beton, je bila ulica skoraj grozljivo tiha. tisti, ki so bile prej zunaj so se umaknili na suho, drugi niso zapuščali zavetij. na karinem obrazu se je zarisal skrhan nasmešek- drugačnega tiste dni pač ni spravila skupaj- ko je zagledala dobro znani, neonski, rumeni m, ki je utripal le nekaj metrov pred njo. pospešila je korak in kmalu je vanju bušnil val toplega zraka, ki ga je spremljal tisti pregrešni vonj po nezdravi prehrani. niti za trenutek se ni ustavljala pri restavraciji, da je ne bi zamikal ocvrt krompirček. namesto tega je zavila levo in se znašla v bolj umirjeni mcdonaldsovi kavarni. z latte macchiatom- njeno najnovejšo pridobitvijo- v levi roki in kupom premočenih papirjev v desni, se je ozrla okoli sebe. ko je končno odkrila prazno mizo v kotu jo je preplavilo nenadno zadovoljstvo in svoje stvari je hlastno odvrgla na stol poleg sebe, preden je zasedla še svoj prostor. napravila je prvi požirek in takoj začutila učinek kofeina. oči, ki so se ji že ves dan po malem zapirale, je brez naporov držala odprte in zapleteni stavki pred njo so postali jasnejši. roke je pomela pred seboj, pripravljena, da se vrže na delo, ko je s kotičkom očesa ujela par zraven nje, popolnoma zlepljen skupaj. "ni variante, da to traja," je rekla in čeprav je bila opazka namenjena samo za njeno zadovoljstvo jo je dekle pri sosednji mizi slišalo. grozečemu pogledu, ki je sledil se je kara izognila in se s sklonjeno glavo še naprej trudila razvozlati besede, razmazane zaradi dežja. zatopljena v delo je pozabila na vse okoli sebe. ni opazila, da se ji je kava ohladila, spregledala pa je tudi izjemno postavnega črnolasca, ki se je približeval njeni mizi. opazila ga je šele, ko je spregovoril in prekinil njen trans. "kaj?"  hitro je dvignila pogled in se zastrmela naravnost v čudovite rjave oči. le od kod so se ji zdele tako znane?

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
ian anderson

avatar

PRISPEVKI : 23
JOIN DATE : 05/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   Pon Jul 08, 2013 10:26 am

 
this is for kara, sweetheart (sorry for waiting) 


vedel je, da bi lahko svoj čas na otoku malce boljše izkoristil, kot pa zapravljanje časa z raziskovanjem najrazličnejših kafičev in nočnih klubov. kamor je šel, domov ni prinesel nobenih slik znamenitosti, razen njega in kakšne postavne punce. ian ni bil ravno tip, ki bi dneve preživel s fotoaparatom okrog vratu in raziskovanjem mest. njegov način življenja je združeval uživanje in veliko alkohola. doma na to seveda niso bili ponosni, toda svojega edinega otroka so imeli tako radi, da so popustili v vsaki stvari. oče je bil še dodatno vesel, ko se je ian odločil za študij prava, vendar pa oče nima pojma, v kakšnem zaostanku z gradivom je njegov sin. 

kljub globokemu razmisleku o tem, da bi se končno lahko lotil učiti, se je ian odločil, da bo šel v kafič, našel družbo in se malce pozabaval. vstal je s postelje ter poiskal svojo najljubšo majico in kratke jeans hlače ter se odpravil iz njegove sobe. pogledal je v nebo ter se nasmehnil. oblaki so se zbirali skupaj in videlo se je, da se bliža nevihta. oboževal je nevihte in veter, ki pride zraven. hodil je po ulici ter prepeval pesem, ki se je vrtela na njegovem ipodu, ko je začela nevihta. na drugi strani ulice je bila restavracija s hitro hrano in ian je hitro stekel čez cesto in vstopil. sovražil je hitro hrano, smrdela je in imela toliko kalorij, kot bi jedel ves dan sladkarije. saj ne da bi se ian obremenjeval, vendar raje je pojedel kos pice, ki so jo spekli v krušni peči, kot pa tukaj solato, ki je bila plastičnega okusa. zavil je do predela, kjer so imeli dobrote in kavo. naročil je belo kavo ter videl, da so vse mize zasedene. zavzdihnil je ter se odločil, da bo prisedel k najbolj luštnemu dekletu, ki ga bo zagledal. zadovoljno se je nasmehnil ter se odpravil proti mizi, kjer je sedelo dekle. odločil je, da bo začel z osladno frazo, ki ponavadi vedno užge. ni vedel ali mi uspe, ker je fraza že tako obrabljena, da je dekletom prisrčno ali zato, ker je pač fraza res uspešna. ''kaj takšna lepotička dela tukaj sama?'' vedno, ko to izgovori se boji, da bo dekle osorno povedalo, da ima fanta, ki je ravno šel na stranišče ali kaj podobnega. moral je priznati, da je sovražil zavrnitev, kar pa se ni zgodilo pogosto. brez vprašanja je prijel stol in sedel nasproti nje. moral je priznati, da je bila res lepa, z njenimi rjavimi očmi in kako je srkala njeno kavo. ''mimograde, moje ime je ian.'' pomežiknil ji je ter nadaljeval ''mi poveš tvoje?'' 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
kara moore

avatar

PRISPEVKI : 15
JOIN DATE : 05/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   Pon Jul 08, 2013 12:35 pm

tag; ian

karino telo je preplavil nenavaden naval sreče, mravljinci v rokah, metuljčki v trebuhu, ščemenje v povsem zasebnih delih telesa in predvsem tisti butast deja-vu občutek. pripravljena bi bila staviti, da je ta pogovor že opravila in vedela je kam vodi… za čuda pa se je misel na to, kar po scenariju sledi ni zdela popolnoma napačna. dovolila si je polglasen vzdih in pritajeno zavijanje z očmi, ko je slišala dobro znane besede. ali ta tip mogoče misli, da je izviren? kljub temu pa so njena lica zažarela v čisto novem odtenku rdeče, ko je lepotec sedel nasproti nje. "a punce dejansko padajo na to?" ga je vprašala v upanju, da bo hitro pogruntal, da z njo ne bo šlo tako lahko. bila je osamljena, bila je utrujena, bila je popolna tarča zanj, vendar pa je imela standarde, ki so padali le redko. "pozdravljen ian," je počasi odgovorila- tudi ime je  že slišala, vendar ga nikakor ni mogla povezati s spominom- tisti trapast nasmeh pa je še vedno kraljeval na njenem obrazu. ni bilo tako lahko preklopiti iz napornega učenja v flirtanje. šele takrat se je kara zavedla nereda, ki je vladal na njeni- zdaj njuni- mizi in hitro je liste in knjige zložila na kup ob sebi. nobene potrebe ni čutila, da iana že takoj na začetku preplaši z kupom knjig in vtisom, da je ena tistih deklet, ki nikoli ne vidijo sonce, ker cele dneve prebijejo pred knjigami. prijetno jo je zmrazilo po hrbtu, ko je ujela pomežik, ki ji ga je ian namenil. jasno je bilo, da je fant strokovnjak na tem področju in kara preprosto ni vedela kaj naj si misli o tem na novo odkritem dejstvu. "jaz sem kara," se je predstavila si dovolila sramežljiv nasmešek, ki pa je jasno govoril, da je ianove družbe vesela. od njenega zadnjega resnega razmerja je minilo že predolgo in moško družbo je pogrešala, sploh je bilo krasno, da je nekdo pokazal nekaj zanimanja zanjo, pa čeprav je jasno, da nanjo gleda kot na dekle za eno noč.

dekle za eno noč? njene rjave oči so se razširile ob šokantnem spoznanju in, da bi se pomirila je kara za nekaj trenutkov zadržala dih, preden je spet izdihnila. pa saj ni mogoče, da jo to ian anderson, kajne? vedela je, da je tip bedaki in, da zanj ni bila nič druga kot igračka, da si je preganjal dolgčas, vendar pa je bilo celo zanj podlo, da se je ne bi spomnil. v mislih se je rjavolaska preselila nekaj let nazaj in nohte je zarila globoko v svojo dlan, da ji v oči ne bi privrele solze. dejstvo je, da je vanj verjela in mu zaupala, vseeno pa je ni to sililo na jok. že dolgo pred tem je bila sprijaznjena z dejstvom, da razmerja propadajo, najbolj jo je bolelo to, da mu ni nikoli pomenila ničesar, ona pa je izgubljala čas v prepričanju, da imata nekaj posebnega. njen ego je bil prevelik, da bi lahko kaj takega preprosto spregledala in čeprav je vedela, da bi bilo za oba lažje, če bi preprosto vstala in odšla, je obsedela na mestu in spregovorila: "oprosti ian, ampak nisem ujela tvojega priimka." njen glas je bil sladek, kotički njenih ustnic zavihani navzgor, vendar je v njej kar vrelo. edini dokaz zato so bili njeni pobledeli členki, ko se je zadrževala, da ne zlije vsebine svojega lončka na glavo lepotca pred seboj.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
ian anderson

avatar

PRISPEVKI : 23
JOIN DATE : 05/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   Sre Jul 10, 2013 2:41 pm


this is for kara <3 i love theeeeeeeeem!

če bi delal statistiko, glede punc s katerimi je bil, bi gotovo prevladale rjavolaske. če bi kdo ugibal, bi gotovo rekel, da ima vsak fant največ blondink, ker naj bi bile najlažja žrtev. to je le stereotip, kljub temu pa ianu ni bilo toliko do blondink. na žurkah so se blondinke napile do onemoglosti, štrokljale so v petkah po plesišču in lovile ravnotežje. vedno, res vedno je v klubih imelo največ blondink kratke oprijete oblekce in preveč ličil na sebi. ian ni razumel, zakaj so tako malo dale same nase. priznati je moral, da so bile na začetku blondinke najbolj zanimive, najbolj so se hihitale in najbolj so se obnašale kot dekleta iz filmov za odrasle, sploh med rjuhami. toda če je gledal plesišče, je vedno najprej opazil dekle, ki je imelo lepo postavo in privlačen nasmeh. ni mu bilo pomembno ali je imela teniske, kavbojke in majico ali oprijeto krilo in visoke pete. večinoma so bile takšne rjavolaske. njihov nasmeh je bil vedno privlačen in vedno se je rad z njimi pogovarjal, ker so bile oči videti temne in tople, zato tudi izredno prijazne. 
že pred časom, je iana prijatelj vprašal, če upa našteti vsa dekleta, s katerimi je bil in ian se je samo smejal. roko na srce, ian ni imel pojma glede števila in glede imen. velikokrat je bil preveč pijan, kdaj se ni hotel več spominjati, tretjič pa mu je bilo tudi žal, da ni pisal seznama. tako bi se kdaj lahko smejal in nikoli ne bi bil z isto. enkrat se mu je zgodilo, da je bil v enem letu dvakrat z enakim dekletom, vendar tega ni vedel, dokler mu tega ni na zelo osoren in užaljen način sporočila. še vedno mu je šlo na smeh zaradi tega. vedel je, da jo je prizadel, vendar njegovo življenje je bilo preveč zabavno, da bi ga spremenil.

ob opazki rjavolaske se je malce zmedel, vendar je zaradi njenega nasmeha na obrazu nadaljeval ''kaj nisi vedela, da imajo ponavadi dekleta rada sladke besede?'' posmejal se je ter skrnil svojo kavo. ''tukaj imajo kar dobro kavo, glede na hrano, ki jo pečejo.'' zmrdnil se je ter se začel smejati. ''joj, sploh te ne morem nehat gledat, upam da ni strašljivo, vendar imaš res lepe oči'' je rekel ter jo rahlo pobožal po roki. vse je šlo tako kot treba. besede je stresal kot iz rokava, kar je pomenilo, da mu kara ni ravno tako všeč, da bi se zmedel. v njegovi zgodovini je bilo nekaj deklet, ob katerih se je ian malce več trudil, ker se mu je malce začelo zatikati. čeprav se čudno sliši, je tudi on že dobil metuljčke, ker je bilo kakšno dekle res privlačno in je dlje časa iskal besede ter vse kar je rekel se mu je zdelo neumno. zdaj se mu je vse zdelo neumno samo zato, ker je besede ponavljal vsakemu dekletu, kot bi bil lajna, ki igra eno in isto glasbo in vedno dobi isto nagrado. toda zakaj bi spremenil svoj način osvajanja, ko pa je vedno dobil tisto piko na i. čeprav kdaj mu je bilo potem žal, ker dekle ni bilo niti približno tako dobro v postelji, kot je izgledalo.. toda, če se ne potrudiš, nikoli ne boš vedel kakšen zaključek te čaka.
''kara, kako zanimivo ime, za zanimivo deklico'' je kar nadaljeval z osladnimi besedami. šlo mu je rahlo na smeh, ker se je kara tako ljubko smejala in vedel je, da ga požira z očmi. rad se je naslajal na svoj videz, toda vedel je, da ima nekaj pri temu tudi njegov karizmatični značaj. res je bil rojen pod srečno zvezdo. kdaj je razmišljal, da ne bo nikoli zares zaljubljen, ker je to kazen za njegovo grdo vedenje do deklet. ob takšnih mislih je postal kar slabe volje, saj je nekoč tudi sam nameraval ustvariti veliko družino in biti srečno poročen. razlog za tako prihodnost je tičal v starših, ki jih je ian tako spoštoval.
kara ga je vprašala po priimku in ian je skoraj zavil z očmi. v glavi je imel predstavo, kako ga bo takoj, ko bo odšel poiskala na spletu, dodala na facebooku in res mu ne bilo do tega. nekaj časa je celo razmišljal, da bi povedal drugačen priimek in se tako temu izognil, vendar se je premislil in hitro povedal ''anderson'' ter se nasmehnil. ''nisem ravno internetni tip človeka, tako da dvomim, da me boš našla kdaj online.'' posmejal se je ter hitro dodal ''če si res želiš, da se še kdaj vidiva, ti pustim raje številko. ampak ne grem še nikamor, ne moram kar tako zapustiti take lepotice.'' v mislih je bil že v njegovi sobi v njenem objemu in tako močno si jo je želel poljubiti. ''joj res si lepa'' je nadaljeval ter jo nežno pobožal po licu. čakal je na pobudni znak, da se bo lahko še malce bolj približal in se dotaknil njenih rožnatih ustnic.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
kara moore

avatar

PRISPEVKI : 15
JOIN DATE : 05/07/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   Sre Jul 10, 2013 3:34 pm

tag; ian

njen pogled je ostal miren in odločno prikovan na njegovem obrazu in kljub vsemu trudu, ki ga je vložila v svoj pokeraški obraz, je bil učinek, ki so ga imele njegove besede (kaj besede, že en sam pogled je bil dovolj, da se je stopila!) nanjo. vedno je imela probleme, ko je šlo za prikrivanje čustev in občutij, zanjo je bila to čisto svoja, nova vrsta hinavščine. zakaj bi pred fantom skrival, da ti je všeč, če pa je tako kot njegov, tudi tvoj cilj, da te spravita med rjuhe. ne glede na to, kako protislovno je bilo to, je kara želela fanta spoznati, preden se zapleteta v razmerje, z občasnimi avanturami s fanti katerih imen sploh ni poznala, pa za čuda, sploh ni imela težav. mogoče sta za njen način razmišljanja kriva starša, mogoče vzgoja, mogoče dejstvo, da dekle ni nikoli imelo priložnosti sanjariti o pravljičnih koncih in princih na belem konju, ko pa je bila že kot otrok vržene v realen svet, ki te pobije na tla in predte na postavlja druga kot ovir. mogoče je zato uživala, ko je tako poskušala zajeti svoje življenje in ugotovila, da se upira sistemu, ko ne preživi celega svojega življenja z enim fantom, ko pravzaprav ni le trofeja, temveč trofeje zbira tudi sama. na površju je bila kara zadovoljna s svojim ljubezenskim življenjem, mnogi so njeno prepričanje celo sprejeli in mogoče celo verjeli, da punci gre dobro, vendar pa je resnica ležala skrita globoko pod površjem. vse kar si je kara iskreno želela, je bil en sam telefonski klic katerega izmed tistih 'trofej', mogoče povabilo na kavo. njena pričakovanja so bile skozi leta znižana in ni več hrepenela po pravljičnih zasukih, ki spremenijo fanta in neizprosnega ženskarja v ljubezen tvojega življenja. vse kar je kara potrebovala je bilo neznatno priznanje, da je kdo pripravljen spoznati kdo v resnici je, da kdo pokaže kanček zanimanja zanjo- nekaj, česar ji je kot otroku vedno primanjkovalo.

ko je tako sedela, nasproti še enega izmed tistih, katerih ime bo kmalu pozabljeno in so ji lica gorela praktično gorela, je končno spoznala kako patetično je njeno življenje v resnici. kako patetična je v resnici ona. ni čudno, da so fantje tako pogosto zainteresirani. in ian tukaj, ni bil nobena izjema. "oh, torej sem zate čisto navadna?" je vprašala užaljeno in po tiho celo uživala v ironiji. prepričana je bila, da mu je enako vprašanje zastavilo že nešteto deklet pred njo in, da jo bo na enak način poskušal prepričati, da je posebna... in ona bo njegovim bedarijam verjela- ali se samo pretvarjala, da verjame. "mislim, da nimajo tile klovni nič s tem. kava je dobra sama po sebi, vsaj njen koncept." se je zasmejala in mu vzela kozarec iz rok, potem pa poskrbela, da so se njene ustnice dotaknile odtisa njegovih ob požirku. "zbudi zaspano dušo," je še dodala in mu potisnila kozarec nazaj v roke. zahihitala se je ob komplimentu in se začudila nezemeljskemu zvenu svojega smeha. gotovo misli, da sem totalno obupana. pa še daleč od resnice ni.

"res tako misliš?" spet se je prijazno nasmehnila, nekajkrat koketno pomežiknila in mu dovolila, da se igra svojo igrico, ko pa ubožec ne ve, da ima vse vajeti v rokah ona. "brez skrbi, tudi sama nisem navdušena na računalniki. pa tudi glede številke ne skrbi," ga je pomirila. dolgo je trajalo, da jo je prvič izbrisala iz telefona, ni potrebovala nove skušnjave. preveč časa je porabila s telefonom v rokah, neodločena ali naj ga pokliče ali ne, vendar se je vedno odločila za drugo možnost, v prepričanju, da bo obema prineslo preveč bolečine. zdaj je spoznala, da se je najbrž sploh ne bi spomnil, ko pa gotovo dobi dovolj podobnih klicev od drugih bebk. vesela je bila, da je ohranila vsaj toliko ponosa, ponižanje bi bilo sicer popolno.

kljub viharju, ki je besnel v njej, ji je srce začelo biti hitreje, ko začutila njegovo dlan na svojem licu in opazila, da je njegov pogled padel na njene ustnice. pogrešala je ta dotik, želela si je njegove bližine. ko se je nenadoma poskusila spomniti vseh slabih trenutkov v njunem kratkem razmerju- kako je zamujal na zmenke, pozabljal nanjo in jo potiskal ob stran- se nenadoma ni spomnila ničesar. en poljub ne more škodovati? je pomislila, ko se je nagnila naprej. iskrica je bila še vedno prisotna in laskalo ji je, da je še vedno njegov predmet poželenja. mogoče pa tokrat misli resno? mogoče sem ga narobe ocenila? ni vedela kaj je prav in kaj narobe- in kar je počela je bilo gotovo narobe. a kaj, ko ji je znal spodnesti tla pod nogami. vendar pa jo je v trenutku, ko so se njune ustnice srečale zalil val obžalovanja. dlani je prislonila ob njegove prsi in se prisilila da ga odrine stran od sebe. "kako sem lahko tak idiot?" je obupano zašepetala in naslonila nazaj, vendar pa se je jeza preusmerila nanj, ko je srečala njegov zmeden pogled. "kako si lahko ti tak idiot!?" obrisala si je solzo, ki je osamljeno spolzela po njenem obrazu in po neumnem čakala na znak, da se je spomni, na opravičilo, jezo. na kakršenkoli povod za poplavo besed, potem pa odhod z zlaganim notranjim zadovoljstvom.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: mc cafe   

Nazaj na vrh Go down
 
mc cafe
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
clipperton island, :: wish that my lips could build a castle, :: clipperton cafes and restaurants,-
Pojdi na: