fosseway street 22

tagged is the lovely james!

ozračje je bilo prijetno hladno, dovolj za dolge kavbojke in nekoliko debelejšo majico. v tistem trenutku ji je bilo sicer nekoliko toplo zaradi hoje, vendar tega ni niti opazila temveč z nasmeškom na ustnicah drsela mimo raznobarvnih stavb. sprva je bilo vse skupaj le sproščujoč sprehod, kasneje pa se je spomnila da je zvečer zmenjena z jamesom pri njemu doma. s temnolascem sta se od prvega srečanja na ogledu mesta, ki ga je vodil prav on, precej zbližala. njegova rahla skrivnostnost jo je neverjetno privlačila, da krasnega nasmeška sploh ne omenjamo. niti en sam dan ni minil ne da bi mislila nanj, na njune dolge pogovore, ko ga je običajno le požirala z očmi in vsake toliko prikimala. na njegove oči, v katerih bi se brez problema popolnoma izgubila… vedela je, kaj to pomeni. takšne simptome je poznala kot svojo lastno dlan, kar pa ni bilo nič čudnega glede na to, kolikokrat jih je že preživljala. ni pa vedela, kaj točno si želi. morala je priznati, da ga res ne pozna prav dobro, toda kdaj pa je bilo jules to v napoto? oh sranje, resnično si ga moraš izbiti iz glave.

ko se je nazadnje končno znašla pred vrati jamesove hiše se ni trudila z zvoncem, ker je dobro vedela da je sam in jo pričakuje. namesto tega je preprosto zakorakala na hodnik in se zadrla: »jameeees!« seveda je z decibeli pošteno pretiravala, najbrž je bil nekje blizu; stvar je bila v tem, da nikoli ni rada spuščala priložnosti, še posebej pa ne ko je prišlo do njega. oh da, njegov nejevoljen obraz je bil preprosto neprecenljiv. za dodatek je po navadi še komaj zadrževal smeh, kar je ustvarilo resnično smešno mešanico obojega. »čakam na dobrodošlico,« je z normalnim glasom rekla in začela na videz živčno tapkati z nogo, roke pa prekrižala na prsih. tako ali tako ne bo prav dolgo čakala, prej ali slej se bo od nikoder prikazal pred njo, ona pa bo bruhnila v smeh ter končala na tleh, medtem ko si bo nemočno brisala solze. ter ga seveda še celo noč opominjala, kako neverjetno smešen obraz je naredil. ob misli na to so se ji ustnice zvile v širok nasmešek.

če bi morali v eni besedi opisati današnje razpoloženje jamesa? živčen. razmišljal je, kako naj naredi rjavolaso lepotico zadovoljno. namreč, se je z dekletom, ki ga je počasi začel bolje spoznavati, dogovoril, da pride k njemu. juliette.. tako čudovito ime. celoten dan je sanjaril o njej, kot ponavadi, vendar je tokrat sanjaril samo njo. ni vedel, kam se naj obrne, kam se naj usede, naj sploh kaj poje - pojma ni imel, samo trema ga je mučila. se je ob njej res počutil tako nenavadno? zakaj so bile njegove dlani vedno tako potne v njeni družbi? pojma ni vedel, vendar je že pred nedavnim ugotovil, da mu je dekle še kako všeč. pa naj bo to zaljubljenost ali ne, hotel jo je videvati, če ne večkrat, vsaj enkrat. čez dan je sedel na kavču in se želel zamotiti z nekim romantičnim romanom. vendar tudi tisti ni najbolj pomagal. hitro si je nadel neko preprosto črno majico, prav tako pa še neke zelene, oprijete kavbojke. no, izgledal je dobro, vendar ne elegantno - prekleto, zakaj bi želel tako izgledati? saj ni šlo za kakšno uradno srečanje. čeprav ne bi imel nič proti, če bi odšla v kakšen fin hotel, kasneje pa bi tam še.. no, ne bomo sedaj o tem.

pogledal je na majhno zeleno budilko, ki ga je vsako jutro z glasnim zvonjenjem prebudila. ah, čas bo. že je hotel oditi na balkon, od koder bi pogledal, če je dekle že prišlo, a je prej slišal njegovo ime, ki ga je izgovarjalo dekle, s tako očarljivim tonom. čeprav malce kričečim, zaradi česa se je nasmejano odpravil po stopnicah navzdol in sredi hodnika že zagledal prikupno dekle. malce začudeno jo je pogledal, sploh pa naredil neko čudno packo, ko se je namrdnil - to je bilo le za šalo, seveda. ''in dobrodošlico si dočakala,'' je rekel precej navdušeno, še vedno nasmejan zaradi njenega zanimivega prihoda. ''pokovka, kokakola in film po izbiri. je lahko kaj boljšega?'' pomignil ji je, naj mu sledi, še prej pa si jo je temeljito ogledal. ''in seveda, imajo dame prednost - gledanje filma v spalnici ali dnevni sobi?'' medtem je v mislih kar jokal od sreče.