pavement

Naslov sporočila: Re: pavement Sob Jun 29, 2013 5:26 pm

tag; aubrey, love
note; <3

biti na otoku in obdan z kilometri slane vode je znalo biti zanimivo v dobri in veseli družbi, katere je sam bil izredno vajen, ter jo je rad imel okoli sebe ne glede na to kam se je šlo, kaj se je pilo in komu vse se je plačevalo. tukaj pa je bil sam in zabava ni imela celotnega svojega smisla. resnično ni razumel kako bi mu to vse pomagalo po sklepanju njegovega agenta, ki je seveda lahko užival v vseh lepotah, ki so tudi njemu bile vidne, ko je bil tu s svojo družino in je imel družbo okoli sebe in ni hodil naokoli kot najbolj zapuščen pes. namrščen se je preoblekel v tri četrt hlače in nase navlekel še belo majico brez rokavov, nato pa se odpravil na svež zrak. pred kratkim je blake bil na plaži in izkoristil odlično sončno vreme in toplo vodo, kasneje pa ni več vedel kam naj s seboj. nekaj je na otoku moral početi in vedel je da se bo kmalu vklopil z domačini in na svoj način kmalu sestavil krog ljudi okoli sebe in počel vse tisto kar bi tudi nazaj doma, kjerkoli že v svetu bi bil v danem trenutku, ter bi tako njegov odhod bil vse manjši problem.

na oči si je nataknil sončna očala in z rokami v hlačah se je sprehajal po otoku, ki ga sicer še ni dodobra spoznal in se je držal tistih poti, ki jim je na pogled lahko zaupal in ni nato zataval nekam v neznane dele otočja. edino kar mu je v danem trenutku sedlo je bil mir s strani medijev in ljudi, ki so zagotovo še besneli okoli sodbe, s katero si je sicer opral ime, a prah se zagotovo še ni polegel. ni ga mnogo strani šokiralo, pravzaprav ga je vse skupaj prav malo brigalo kaj so ljudje poskušali, a da je pomislila na posilstvo in otrok, to je bilo nekaj kar je bilo lahko le sramoto njej. njemu zagotovo ne. naredil je še en korak naprej, ko je opazil žensko postavo naslonjeno na železno ograjo ob potki, ter ob pogledu na njo prepoznal neke znane poteze, ki si jih takoj ni spomnil, vendar je čez nekaj trenutkov kljub temu prepoznal dekle, žensko. stopil je naprej do nje in stopil mimo do nje, da je stopil na drugo stran nje in se s hrbtom naslonil na ograjo poleg njiju. » aubrey, « je zamrmral in pritegnil njeno pozornost sedaj še svojimi besedami, ter si na ustnice narisal topel nasmešek, » obletnica poroke ali medeni tedni ? « vedel je za njeno poroko, ki se je ali se ni zgodila, kaj je on vedel. sam je vedel le to da je bila zelo zavzeta za njuno druženje na njeni dekliščini veliko bolj za preverjanje njenega bodočega moža in to mu je laskalo. druženje definitivno pa ni bilo v prijateljskem smislu, navsezadnje njene roke na njegovem telesu niso kazale na prijateljstvo. » če si seveda sploh prišla do oltarja, ter si nisi po divji dekliščini premislila. jaz bi se, « je še dodal na vse skupaj in si še enkrat narisal topel nasmešek na svoj obraz.

Naslov sporočila: Re: pavement Sob Jun 29, 2013 7:15 pm

tag: blake <3

ni bila navajena samote. ni bila navajena, da je imela čas, da je le sedela v samoti in premišljevala. morda bo sledeče težko verjeti, vendar to jo je popolnoma izčrpalo. sedela je na balkonu in pila brezalkoholni koktajl - hkrati se je namreč hotela tudi odvaditi prekomernih količin popitega alkohola - in razmišljala, če obstajajo ljudje, ki imajo dejansko brezdelno življenje, kot ga je trenutno živela sama. že res, aubrey nikoli ni bila delavna, ljudje so jo kvečjemu imeli za leno, vendar se je okoli nje vedno nekaj dogajalo. bilo je smešno, da je, čisto vedno do zdaj, v trenutkih, ko ni vedela kaj storiti poiskala nekaj zanimivega in preusmerila lastno pozornost, tokrat pa je sama prepotovala na drugi konec sveta, ne da bi sploh vedela kaj bo tukaj počela. in kaj je počela? nič. nič zjutraj, nič popoldne, nič zvečer, le ponoči je spala.

pozno popoldne se je odpravila proti parku - malo zaradi želje, da spozna nekoga novega, predvsem pa zato, ker je bil park edini kraj na otoku, ki ga je že obiskala in z obiskom torej tvegala, da se zgubi - kar ne bi bilo nič nenavadnega, glede na njeno izredno slabo orientacijo. "niti eno, niti drugo." čudno - pobegnila je pred bivšim možem, zdaj pa tukaj sreča moškega, s katerim je spala na dan pred poroko. ali pa ni spala? kakorkoli že, tiste noči je - kot ponavadi - popila preveč alkohola, da bi se spomnila, če se je med njima sploh kaj zgodilo. ampak veste, nekoga takšnega kot je blake bi si aubrey na videz zapomnila, tudi če bi bila na smrt pijana. "okej, nogometaš, mogoče je čas, da nehaš pametovati." govorila je mirno, brezbrižno, hladno, a hkrati blazno prijetno - tako kot vedno. "in ja, sem prišla do oltarja. in tudi do sodišča, kjer sem se zadnji mesec borila, da bi obdržala vsaj tistega vintage mercedesa, pa mi je kreten vzel še to." šele takrat ga je prvič - po dolgem času - pogledala v oči. bi morala biti presenečena, ker ga je srečala? bi ji moralo biti nerodno? zagotovo. ampak aubrey je nadaljevala pogovor, ne da bi delovala vsaj malo presenečeno, kaj šele zmedeno ali kaj podobnega. "mimogrede, kaj pa je tebe prineslo sem?"