benches

this is for ian :3  

'še en lep dan na tem otočku' si je mislila roxy, ko se je zbudila. skobacala se je iz njene postelje, ter se uredila in oblekla za nov dan. nekaj časa je razmišljala kam se naj odpravi. odločala se je med mostom in med kavarno, ampak odločila se je da bo šla na most. 'oh, shit..' si je rekla in se spomnila, da je danes dogovorjena že z ianom. 'kako sem lahko pozabila?' si je mislila, ter bila jezna sama na sebe, saj pozabljanje ni ravno v njeni navadi. odločila se je da se bo preoblekla saj je imela še eno uro časa da se uredi. še sama ni vedela zakaj se je prav za njega tako zelo uredila.

zmenila sta se da se dobita v parku na klopcah. ko je hodila proti parku so ji po glavi hodile razne misli naprimer 'kako to da je ravno mene povabil?', 'sem mu mogoče všeč?'   in 'mogoče pa se je samo hecal..' . no upala je da se ni hecal, saj bi potem izpadla kot največji bedak, in bi se potem ian šalil na moj račun, pred njegovimi prijatelji. vedno je mislila da on ni takšen fant ki bi znal ravnati z punco, no mogoče v postelji že, ampak tako nasploh pa ne.

roxy se je vedno bolj približovala klopcam v parku, iana pa ni videla nikjer. ''mogoče pa je pozabil. ''je rekla sama sebi, ampak se je vseeno odločila, da se bo vsedla na eno izmed klopc. ko se je vsedla si je popravila lase in pogledala na telefon koliko je ura  in ugotovila da je bila tam  minut prehitro.

this is for awesme roxy, love of ian's life <3

živčen je postopal pred ogledalom ter preoblekel že tretjo majico zapored. to res ni bilo v njegovi navadi, počutil se je kot ženska, ki se pripravlja za na zmenek. počutil se je, kot da gre na prvi zmenek v njegovem življenju in nima pojma kako to poteka. hodil je na zmenke, vendar iz popolnoma drugačnih razlogov. nekaj je bilo na roxy, da jo je povabil ven, brez da bi prej kaj imela. niti enkrat se nista poljubila in ian je ni peljal na zmenek, da bi jo spravil med rjuhe. spoznala sta se na zabavi in preplesala vso noč. nekajkrat sta govorila online in vedno, ko sta se videla, sta se pozdravila ter se pogovarjala. moral je priznati, da je bilo na temu dekletu nekaj drugačnega, nekaj vznemerljivega, nekaj kar je hotel imeti. po glavi so se mu podile različne misli in ena od njih je bila celo ta, da do roxy mogoče nekaj čuti. ponavadi bi se ob tej misli zgorozil, v tistem trenutku pa se je nasmehnil in odpravil iz svoje sobe. 
že od daleč je zagledal svetlolasko, kako je sedela na klopci in se smehljala. rožnati cvetovi dreves, nad njo so se bleščali v svetlobi in vse je bilo pravljično. z roko si je šel skozi lase, nato pa stopil proti roxy. ''roxy..'' je rekel ter se nasmehnil ter sedel poleg nje. na konici jezika je imel, da bi ji povedal, kako je lepa in kako mu je všeč, vendar ni našel načina, da bi ji to povedal. velikokrat je povedal puncam, da so lepe, vendar nikoli ni tega tako resno mislil, kot je v tistem trenutku. vedel je, da se je odločil, da bo povabil roxy na zmenek odločil, ker ji je želel povedati, da mu nekaj pomeni. v nekaterih trenutkih je bil malce zaskrbljen, ker je pravi ženskar in bo težko preživel čas samo z eno. vendar prepričan je bil, da ko dobiš pravo, to ne sme biti problem. 
zazrl se je v roxy in si brisal potne roke v hlače. ''vesel sem, da si lahko prišla.'' je na koncu skoraj jecljaje rekel.

this is for ian :3  

roxy je za seboj slišala korake, in da je nekdo izrekel njeno ime - roxy. ta glas za sabo je že poznala, pa čeprav je bil malo drugačen kot zadnjič ko ga je slišala.  bolj prijaze,ljubezniv in na sploh drugačen. zaenkrat še ni vedela zakaj je govoril v takšnem tonu. roxy je bila na začetku malo presenečena, saj si ni ravno mislila, da se bo ian sploh prikazal, ampak zgleda da je razmišljala narobe. zelo narobe.

sicer je bila zelo vesela da se je, ampak je bila še vedno malce presenečena. še sama ni točno vedela zakaj je bila, zato ga je pogledala, saj je bilo v tistem trenutku najbrž najbolj pomebno da se je.
roxy je videla kako si je obrisal njegove potne roke v hlače, in malo je jecljal. to ni bilo ravno običajno zanj. ampak vseeno se mu je nasmehnila, ter mu prijazno rekla '' ni zakaj, in enako.'' popravila si je pramen las za uho ter ga vprašala ''in, kako to da me je doletela takšna čast da si ravno mene povabil ven?''  ter se potiho zasmejala. ni vedela zakaj je to rekla, saj je vrjetno zvenelo zelo čudno. še bolj kot v njeni glavi - če je to sploh mogoče. razmišljala je kakšen bi lahko bil njegov odgovor. ampak najbrž ne bo noben odgovor takšen, kot si ga je roxy zamislila. imela je namreč zelo dobro domišljijo, zato bi bilo malce čudno da bi bil njegov odgovor podoben tistemu v njeni glavi.