eleanore grace o'connor

ELENORE GRACE O'CONNOR,

COME AS YOU ARE

NAME & NICKNAMES: ele, will be just fine. but do not dare to call me nore.
BRITHDAY & AGE: i was born 30th may, exacly 23 years ago.

USERGROUP: turist
SEXUALITY: hetero.
OCCUPATION: psihologyst

PLAYBY: zooey deschanel

WE NEVER LOST CONTROL

PERSONALITY & HISTORY:

OKAY. THIS IS HOW IT'S GONNA GO. YOU'RE GOING TO POST SOME KICKASS PARAGRAPHS ABOUT YOUR CHARACTERS PERSONALITY & HISTORY HERE AND LIKE, MAKE IT SNAZZY, K?

1.)KATERIH 5 BESED TE NAJBOLJ OPISUJE:
mene? pojma nimate koliko lažje bi opisala kogarkoli drugega. zares. znala bi vam opisati kaj pomeni, kakršnakoli poteza če bi le govorili o nekom drugem. znala bi vam pojasniti, kaj pomeni najmanjši trzljaj obrvi ali izgovorjave črke 's'. tako preprosto lahko razumem ljudi okoli sebe, a samo sebe ... no, tole je malce večji problem. pa dajmo, če že moram, bom pa izvedla eno terapijo še na sebi. torej, lahko priznam, da mi primanjkuje malce samozavesti, čeprav je ta občutek na voljo le meni in ga ne delim z drugimi. vsake toliko se počutim, kot najmanj pomembni kamenček na robu ceste. vsake toliko bi najraje zakopala glavo pod toplo odejo in se skrila pred svetom. tako bi bilo življenje veliko lažje.
sem tudi izjemno premišljena, kar je v tem poklicu bolj pomembno, kot karkoli drugega, ampak se je preneslo na moje zasebno življenje, kjer ničesar ne rečem, ne da bi besede v glavi ponovila vsaj trikrat, preden jim dovolim, da odletijo iz mojih ust. v mojih možganih pač obstaja zavor, ki ne popusti dokler svojih misli ne premeljem od a do ž, kljub temu, da je večkrat pomislim, da bi zinila prvo stvar, ki mi pade na pamet. ta na žalost ... sli srečo, ostane le to - misel.
prav, prav šla bom tudi v to, da sem lahko zelo zatežena, ko mi pot prekriža takšen dan. potem so moje misli sestavljene predvsem iz vprašanj, kot je 'kaj je sploh pomen življenja' in 'zakaj se takšne stvari sploh dogajajo? saj nisem naredila nič slabega.' po teh besedah se običajno ustavim, ker ugotovim, da lažem sama sebi, a o tem pozneje.
verjamem v usodo in sem verjetno eden najbolj zasanjanih ljudi, kar jih boste spoznali. če mi vaše besede ne bodo dovolj zanimive, da bi jim prisluhnila, bom brez problema izklopila svoja ušesa in odplula v svet svoje domišljije ter se v njem popolnoma izgubila.
sočutna, da. še ena beseda, ki bolj kot ne opiše razlog, da sem psihologinja. moje sočutje je dejansko brezmejno, kar me naredi tudi naivno. preprosto sem pripravljena pomagati vsakemu in vsem, kar mi pride na pot in menim, da je pomoči potrebno. tudi, če se včasih zmotim v svoji perspektivi - redkokdaj, ampak izjeme vedno obstajajo.

2.)KATERA BARVA TE NAJBOLJ OPIŠE IN ZAKAJ PRAV TA?:
veste, da je 'katera je vaša najljubša barva?' eno od prvih vprašanj, ki jih postavim na terapiji. največkrat dobim odgovor modra, najmanjkrat pa rjava. zakaj je tako bom prepustila vašim mislim. se sploh zavedate, koliko lahko barve povedo o vas - vaša barva las, oblačil, bivališča? moja najljubša barva je rdeča, ampak ta nima ničesar opraviti z menoj. rdeča je barva ognja, strasti, ljubezni, moči, samozavesti - verjetno že razumete, zakaj me ne opiše najbolje. morda je rdeča barva tistega, kar bi rada bila, pa mi je zato tako všeč. tako, da je barva, ki me najbolje opiše ena od pastelnih tiste, ki me najboljše opišejo, če sem lahko bolj optimistična. če ne izberem črno ali belo. predvsem zato, ker se moje življenje vrti okoli tega, da pomagam drugim, ko pa ne znam pomagati sebi.

3.)BI POVEDAL ŠE KAJ O SEBI?:
mislim, da imam na zalog še kaj pridevnikov, ki bi jih lahko uporabila, a morate se zavedati, kako malo dejansko vem o sebi, kako neprepričana sem, da sem se našla, da je to kar sem sedaj moj pravi jas. moja negotovost in naivnost, sta zagotovo del tega, da se je z meno zelo lahko igrati. ko dojamem, da sem nekomu všeč, vse moje rdeče luči, ki običajno utripajo v moji glavi, da ne rečem in naredim nič ne, da bi to trikrat premlela, postanem veliko preveč ranljiva. tako sem bila že večkrat izkoriščena samo za občutek, da nekam pripadam. in moj cilj v življenju? sreča. naj se sliši še tako polizano. sem pač dekle, ki želi, da bi se lahko tisto sekundo, preden umre, ko se ji pred očmi odigra njena celotna življenjska, iskreno nasmehnila. sem pač dekle, ki vse svoje življenje išče zaklad na koncu mavrice. in morda, samo morda, ji ga bo uspelo najti ali pa se bo morala sprijazniti z dejstvom, da tega nikoli ne bo dobila, ampak je bila pot poskušanja tista, ki ji je prinesla pravi zaklad.
aja, saj res, lahko sem tudi zabavna. ampak ne takoj, šele ko se dovolj sprosti, da ljudem pokažem tisti majhen delček mene, ki deluje enako kot normalna človeška bitja in tu pa tam potrebuje malo zabave. in vsekakor sem dobra prijateljica. se mi zdi ...

4.)KAJ PA TVOJA DRUŽINA?:
če želite, da vam povem kaj o svoji družini, vam moram razkriti kar nekaj delov svojega otroštva. torej moj oče daniel o'connor, je eden najbolj premožnejših oseb v celotni franciji, moja mama pa natalie roux, iz družine na vrhu francoske smetane. ah, pobrskati moram še malo bolj v preteklost, da boste razumeli. moja starša sta se spoznala pri šestnajstih v ameriki. njuna zveza je bila zelo podobna tisti iz filma the notebooke. kregala sta se, večkrat je izgledalo, kot da bosta šla narazen vsako sekundo, a je bila njuna ljubezen premočna. tako sta se po šestih mesecih poročila v las vegasu.  po tem sta se vrnila v paris, mamin domač kraj. tam sta ostala in ni trajalo dolgo, ko je natalie pričakovala svojega prvega otroka - mene. daniel je medtem prevzel neko podjetje in začel služiti milijone, ter še sebi utrjevati pot proti vrhu. in uspelo mu je. tako smo bili nekaj časa povsem idilična družina. dokler ni, ko sem dopolnila sedemnajst daniel izginil. odšla je z enim samim sporočilom, enim majhnim listkom na katerem so bile zapisane tri besede: žal mi je. tako preprosto. zaprla sem se vase, se delala, da mi to nič ne pomeni, na skrivaj pa sem se zapivala in zakajala. moja mama pa se je tako poglobila v svoje delo, da ne vidi skozenj. tako, da ja. moja družina je tole: mama. jaz.

5.)TE JE V ŽIVLJENJU ZAZNAMOVAL KAKŠEN POSEBEN DOGODEK?:
dogodek, ki ti spremeni življenje je odvisen od tvojega psihičnega stanja. si dovolj močan, da se ne boš spremenil ali boš polegel toku? boš dovolil, da te dogodek spremeni ali ne? boš ugotovil, kdo so tvoji pravi prijatelji ali si dovolj dober prijatelj sam do sebe? takšen dogodek, te lahko pokoplje ali naredi močnejšega. tvoja izbira je, kaj od tega se bo zgodilo.  pri meni je ta dogodek poleg tega, da sem 'izgubila' očeta, še dom za odvajanje alkohola. čeprav so to bolj drobčki dogodkov, ki so se zgodili v pol leta, ki sem ga preživela tem. bilo je z eno besedno grozno. naravnost sovražila sem vsako posamezno celico vseh oseb, ki so imeli karkoli opraviti s tistim prostorom. še bolj sme se zaprla vase, pustila, da se v meni naberejo vsa temačna čustva in potem enkrat preprosto izbruhnila. ampak mi je uspelo. ven sem prišla 'prečiščena'. res je, da se ne smem dotakniti alkohola, da bom sploh lahko zdržala, ker pravijo, da moje telo še vedno ni pripravljeno na novo količino alkohola in ga lahko že najmanjša kapljica povsem zmede. ali neka bolj latinsko/zdravstvena verzija, ki je tako ne bi razumeli.

6.)POVEJ MI O TVOJIH STRAHOVIH:
strah je naravna in zdrava emocija, seveda v normalnih okvirih. bojimo se smo strahu samega. v svojem poklicu sem delala z ljudi, ki se bojijo kač, pajkov, smrti, duhov, teme, višine, klovnov, posilstva, vojne, vode, letenja, ljudi ... jaz pa? če dobro pomislim, potem se malce bojim vsega zgoraj naštetega. najbolj pa se bojim ostati sama. vem, vem. tako ali drugače sem bolj samotarka, a vseeno. ob sebi želim imeti nekaj ljudi, ki potrebujejo mene, tako kot jaz potrebujem njih. potrebujem nekoga h komur se lahko zatečem in v njegovem objemu rečem, da sem varna, ljubljena, vsekakor pa ne osamljena. ampak morda prosim preveč ..

7.)MOGOČE ŠE BESEDA ALI DVE O TVOJEM POKLICU/IZBIRI ŠTUDIJA?:
psihologija. ljudje so se mi vedno zdeli zakomplicirana, a izredno zanimiva bitja. tako sem se po odvajanju odločila, da pomagam drugim. odpustila sem študij prava in vzela dvoletni tečaj psihologije, s katerim sem vedela dovolj, da sem lahko vzela službo, v kateri sem vsak dan fascinirana nad človeškimi možgani. še vedno se zraven izobražujem, a lahko iskreno rečem, da mi gre tole dobro od rok. kaj naj rečem, vsaj ena stvar v mojem življenju, ki mi dejansko daje občutek sreče, čeprav en vem kako mi uspeva reševati probleme drugih, ko pa še svojih ne morem zares rešiti.

8.)KAJ MENIŠ O OTOKU CLIPPERTON?:
ne bom lagala: otok je prelep in vse, ampak v njem ne vidim nič posebnega. razen, če ga postavim v metaforo. je nova priložnost za mnoge, ki so v svojem življenju izgubljeni in oh, le kaj jaz počnem tukaj?

9.)HVALA TI ZA TVOJ ČAS. IMAŠ MOGOČE ŠE KAJ ZA DODATI?:
ni zakaj. "luck comes into your life, when you least expect it," in o moj bog, jaz je res ne pričakujem! tako, da zaklad na koncu mavrice ...

SELL THE KIDS FOR FOOD

NAME/ALIAS: katzZz
CONTACT: PM is ok.
GENDER: i'm a girl, baby
AGE: 16


OTHER CHARACTERS: none yet.