coffee shop

počasi se je izgubil nekje na sredi otoka, v tistem gostem prometu, kakršnega že lep čas ni bilo. dan ni bil takšen, ki bi si ga sam želel - da bi bil topel, sončen, poln nasmejanih obrazov. končal je z vodenjem po otoku, turisti so šli po svoje, sam pa si je dal dovoljenje, da odide nekam, kjer si privošči kaj toplejšega. in kraj, kamor ga je zaneslo, je bila majhna kavarna sredi mesta, ki ga je takoj spomnila na dobro znanko, cassie. hitro je iz žepa hlač izvlekel telefon, pobrskal po imeniku in pritisnil tisto zeleno tipko 'kliči'. ''cassie? hej. imaš voljo in čas?'' in tako se je kratek pogovor začel. hitro sta se dogovorila, da se vidita v majhni, svetli kavarni, kamor je imel namen iti, tudi če bi odšel brez družbe. s hitrejšimi koraki se je napotil k stavbi, ki je bila vidna že v daljavi, zaradi vseh močnih luči, ki so jo osvetljevale. odprl je vrata, poiskal kakšen sedež, kje v kotu, kjer bi imela mir. in seveda, se je nek par na njuno srečo ravno odpravljal iz najboljšega sedeža, ki ga je kasneje hitro zasedel in naročil dve kavi z mlekom. obračal se je nazaj, saj je vhodu v kavarno kazal hrbet in ni želel ostati neviden rjavolaski, ki je kasneje že vstopila. pomahal ji je in se nasmehnil. ''cassie,'' je rekel veselo in se še bolj razveselil, ko ju je na mizi že čakala pravkar postrežena kava.

sprva se mu dekle ni zdelo - vsaj pri telefonskem pogovoru - najbolj veselo, vendar je mnenje spremenil, ko mu je podarila očarljiv nasmeh, ki ga je še kako razveselil. vrnil ji je močan objem in ji dihal za lase, da je lahko vonjal njen močan parfum. zagotovo neke svetovno priznane znamke, saj je neverjetno dišala. ko si ga je ogledovala si jo je še sam in privzdignil levo obrv. ''veš, sem mislil, da ti srajce te pristajajo, vendar sem se pošteno zmotil.'' govoril je malce v šali, a je bilo res. spogledala sta se, pomaknil se je k njenemu stolu, ga odmaknil, da je lahko sedla, kasneje pa je to naredil še sam. ''kaj bi brez kave? kaj bi brez mene?'' ji je ugovarjal z nalašč opaznim sarkazmom v glasu. ''če mene ne bi bilo, ne bi bilo kave.'' rahlo si je razmršil lase in vzel svoj lonček tople pijače, ter ga kasneje položil predse in naredil majhen požirek. hitro se je ustavil, saj je bila pijača vroča. morda malo preveč, kot je sam pričakoval sprva. s prsti je počasi, komaj slišno udarjal po mizi in razmišljal, kaj neki je že sploh počel čez dan. saj res - zjutraj je vstal, se pripravil, da odide k neki skupini turistov, katerih vodja, spremljevalec, karkoli je bil, je želel, da se sestaneta in dogovorita, kako bo izlet po otoku potekal. najprej jih je james popeljal na ogled zgodovinskih znamenitosti, kasneje so odšli v mesto, za konec pa je pustil še plažo, najbolj prepoznaven del otoka. kljub lepemu vremenu se je kmalu ohladilo, otok pa je ovila megla, zaradi česa je bilo njegove službe za ta dan konec. kasneje se je znašel na ulici, poklical cassie in se dobil z njo. ''moj dan je bil.. zanimiv. veliko turistov, ki sem jim razkazal otok, a smo z veseljem končali, ko je okolica postala meglena. saj veš, da nam torej vreme na najboljšem delu - koncu, kjer smo odšli an plažo - ni bilo naklonjeno.'' nekoliko se je namrščil in naredil hiter požirek kave, ki je bila še vedno žgoča kot sonce. ''škoda. super skupina je bila.'' nekaj časa je gledal v mizo, nato pa roke ovil okoli lončka za kavo in pogledal k dekletu. ''in kaj je počela gospodična crystal?'' skoraj vsakič jo je poimenoval drugače - že je bila 'crystalova', v naslenjem trenutku pa gospodična crystal. njegova domišljija je kar potovala v nek svet, poln novih vzdevkov, kjer jih je še sam pobiral za cassie. je bil otročji ali le sarkastičen? sarkastičen, bi rekla jaz.

zabaval se je ob njunih dokaj neumnih pogovorih, ki so mu zveneli tako domače. ''je zvenelo kot kritika?'' nagnil se je po mizi naprej in ji umaknil pramen las iz obraza. svoje roke je položil na mizo in jih kasneje še sklenil. presenečeno je obrnil svoj pogled k njej. ''vendar so ti vseeno všeč, ali pač?'' naredil je požirek kave, skoraj pa bi vsa vsebina, ki jo je popil, spet bila v lončku, če je ne bi hitro pogoltnil. zasmejal se je. ''je bil to nekakšen sarkazem?'' na obrazu je ravno črto zamenjal velik nasmešek, ker bi mu lahko dekle preštelo kar vse zobe, četudi sedaj malce pretiravam. vendar je nasmeh hitro izginil, saj ni imel pojma, če je dekle pri volji ali ne. ponavadi sta se skupaj še malo preveč smejala in se zabavala, ter se na plaži polivala z vodo. tukaj pa se je počutil tako utesnjeno in zadušljivo. v glavnem, atmosfera se mu je zdela le še smrtonosna. kaj veš, morda je dekle zamotil ob pomembnem delu in se je zato sedaj vedla nekoliko drugače? ''pravkar sem se spraševal, če ti ta dan ni najbolj naklonjen in si mi pravočasno povedala odgovor.'' oddahnil si je, da mu je dala vedeti, da ni bilo nič motnega na njem ali pa se ga je že naveličala. kajti, bi ob tem izgubil osebo, ki jo pozna že od malih nog, čeprav sta takrat oba bila še obupen primer prijateljev. ''in kaj je bilo tako grozljivega v službi?'' na trenutke je menil, da dekle že vse skupaj pretirava, ampak se je želel prepričati. ''je potem boljše srček?'' nekoliko ji je pomežiknil, ter ji podaril suh nasmeh. ''ah, in tukaj je že odgovor na moje prejšnje vprašanje, ki sem ga izgovoril pred približno.. nekaj sekundami.'' pogledal je v tla in se nasmehnil sam pri sebi, ne da bi se tega zavedal. ''in splho - zakaj ne razumeš, da je bil moj dan dober? menim da še kako veš, da se zabavam - za razliko od drugih prebivalcev otoka - ob drugih ljudeh, ki niso od tukaj.'' no, zagotovo jima ta dan pri pogovoru ni šlo najbolje, a je upal na bolje.